Omemba: Saša Eržen

»Zavračanje je danes zelo moderno, na vseh ravneh. Mladi mislijo, da je to nekaj povsem normalnega.«

»Vsi se ukvarjamo z grozo, ki je okoli nas, jaz pa sem vedno na pozitivni strani.«

»Zato hvala Lutkovnemu gledališču Maribor za posluh, da je zelo pomembno, da se te zavržene živali povežejo, da jim uspe preživeti, narediti veliko pomembnih stvari in si podaljšati življenje.«

»Meriti človeka zgolj po njegovi ekonomski vrednosti je lastno kapitalizmu in daleč od tega, kar je humano in prav.«

»Zato je pomembno, da o takih rečeh spregovorimo tudi v lutkovnem gledališču.«

»Ko se oba soočita s svojimi notranjimi razbitinami, pa lahko ponovno zažari toplota njunega sveta.«

»Tedaj ledeno kraljestvo stopi v barvitost življenja; v svetlobo pomladnega sonca, v poletne vetrove in v jesenske plameneče barve.«

»Pot, ki jo ubira Gerda, ni le zunanje iskanje izgubljenega prijatelja, temveč tudi notranje potovanje k lastni celovitosti: k zorenju duše, ki se uči prepoznati in uravnotežiti moško in žensko načelo našega bivanja.«

»Ljubezen je enačba, ki jo morata Gerda in Kaj najprej razrešiti vsak zase, nato drug z drugim.«

»vabilo v odštekani in nori svet meščanov Poprovega Gradca, z njimi pa tudi na potovanje okrog in krog sveta«

»v otopelem svetu, ki si z lahkoto zatiska oči, vredno in nujno otrokom ponujati vsebine, polne upanja«

»od prvinske otroške bližine, skozi mladostno oddaljevanje prek razvoja celovitosti moškega in ženskega načela bivanja v vsakem od njiju, do globljega razumevanja ljubezni«

»ideološki okvir dojemanja figure mame kot nečesa več kot (le) človeškega«

»snuje prek odnosa lutkarja do radikalne nespremenljivosti, nerazumljivosti ali bolje nerazumljenosti kamna, do njegovega nepremičnega vztrajanja«

»Kdo je učiteljica? Kako si predstavljamo to osebo, ki bo v našem spominu ostala, tudi ko ne bomo več sedeli v šolski klopi? Preden vstopi, naše misli začnejo preplavljati podobe in predstave o njej«

»grozljive komedije, namenjene starejšim od 12 let«

»depo pozabljenih življenj, ki jim bodo skozi jezik predmetnega gledališča telesa posodili zavrženi in neuporabni predmeti, priklicani nazaj s smetišča zgodovine«

»Svet, ki ga uprizarjamo, je naš svet, igralec je le okno, čez katero pogledamo vase, pesnik je naš glas, ki poje o nas, glasbenik je struna, ki vibrira nas.«

»Mogoče se ne prepoznamo vedno takoj, ker gledalec mora snov tudi predelati in o njej razmisliti.«

»Ni naključje, da Sigmund Freud umetnike imenuje 'naši dragoceni zavezniki'.«

»Ulice so bile prazne in tihe, okrašeno mesto pa je bilo kot najlepši filmski studio.«

»Žolna, merjasec, srnjaček in veverica – vsaka s svojo prepoznavno obliko, z značajskimi lastnostmi, ki jim jih pripisujemo – omogočajo majhne in dragocene skice o zvitosti, bojazljivosti, pogumu, trmi, skratka o vsem, kar otroci spoznavajo in bodo spoznavali v medosebnih odnosih.«

»Tista o bolhah je pripoved o mačji kraljici, ki si noče priznati, da ima težave, in se jih zato loteva popolnoma neuspešno.«

»Beg pred težavami ni nikoli rešitev, ne za bolhe ne za druge tegobe.«

»Rešimo jih lahko le, če si jih priznamo, jih zgrabimo za vrat in se pogumno spopademo z njimi.«

»Življenje brez prijateljev je čista žalost.«

»Se za svoje nesramno obnašanje pokesa.«